Ne mozam da gi pustam solzite,zosto e tolku tesko?Sekogas ja krijam

tagata vo mene.Ja cuvam kako taa da e mojata muza.Srekata vnimava na

nea kako da e nekoj neprocenliv kristal i pazi da ne se skrsi.Ovoj pat

gordosta bese taa sto me spasi, ili pak sto go prinudi srceto da ja

napravi najgolemata greska vo cel ovoj period na postojano

bienje.Gordosta me nosi napred,me zapoznava so nejzinata drugarka

zbunetosta,me zapletkuva vo eden kup prasanja i me predava na

somnezot.A pomislata za sloboda na moeto srce sto go zalam,pomislata da

go ostavam slobodno da izvika na cel glas deka ljubi,da mu kazi deka

nenormalno go ljubi...Taa pomisla,me vodi za neznata,lesna raka,me nosi

vo bezdnata na spomenite.Kako da sedam sama vo tivka,temna nok na

grobista.Izleguvaat spomeni,surovi,ostri spomeni sto go bockaat

srceto,a toa placi i placi,no zaboravilo kako da mu go pokazi toa na

svetot.Zaboravilo kako da im se javi na solzite,kako da gi podmiti

ocite so lazen sjaj da trepnat,da gi pustat solzite.Zaboravilo liceto

bledo kako da gi posakuva solenite biseri da go obiluvaat,da se lizga

tagata po nego.Zaboravila dusata kako da go povikuva veterot za da gi

nosi solzite i teskotiite koi ja macat veke dolgo vreme.Gospodi,ne

barav mnogu od tebe vo ovoj proklet,beznadezen zivot.Zosto ne mi go

podari ona sto najmnogu go sakav?

Nekade slusnav deka nadezta

posledna umira,deka ljubovta e vistina i deka sekogas ima nekoj

princ.Srceto pameti deka nekoj mu kazal -Ne se grizi,otvori gi

ocite,mozebi do tebe stoi “vistinskiot” a ne si se potrudila da go

sogledas.Gi otvoriv, i toj sto bese do mene mi go rascepi srceto.Kade

gi slusav ovie recenici?A da,se setiv ...toa bea istite zborovi koi gi

kazuvase licnost so navlazneti oci,kukavica,prazna,nesrekna koja e

osudena da cekori po patot na ....nema pat,ne cekori.Toa bev jas,jas gi

kazuvav tie gluposti,a nekoi i mi poveruvaa.No jas, nikogas ne

poveruvav vo niv.Nadezta neodamna mi zgasna,taa sveka koja ja

osvetluvase polnata soba so izbezumnici na srceto.Sega...sega nema

svetlina.Negovite zborovi bestrasno,nemilosrdno ja izgasnaa svekata,ja

stavija cela raka kako da ne bese dovolno eden prst...No ne...ne se

zadovoli samo so nadezta.Ne znam dali bese gladen, ili ocaen da stapne

uste necie srce,da raspara necija nasmevka,toj mi ja ubi smislata za

zivot.Kopneenjeto na negovata dusa da se nablazi so uste necii

solzi,moite bolni solzi,mi ja odzedoa pricinata poradi koja se budev

nautro i poradi koja si legnuvav.Mi odzedoa se.Toj ja ubi ljubovta vo

mene.Toj me provlece vo bolkata.Toj me unisti.Mu trebase samo edna

nok.Edna nesvesna,mracna,kleta nok.

No sepak,koja sum jas za nego?Nikoja i nisto,uste edna na koja i go skrsi srceto.I so gordost pogledot negov kazuva za ova.

Tebe nisto ne ti menuva,no mene...

Dali nekogas ke se zaprasas sto mi izmeni mene?Ne,sigurno nema da te

interesira toa.Seedno ti e dali ke placam ili ke se smeam.I ti se

vosituvam,iako znam deka hrabrosta izbegala od tebe,sepak ti se

vosituvam.Tolku lukavo go kries toa,se smees a vo dusata mozebi

placis,se pravis kako da si neskrsliv,a vsusnost ne znaes od kade da

pocnes da sostavuvas delcinja.Ti uspeva site da mislat deka vo zivotot

nemas taguvano,deka se ti e sovrseno.I jas za mig mislev taka.No,na

nikoj ne si mu kazal deka vo zivotot nemas vistinski sakano,deka

nikogas ne si ja pocuvstvuval vistinskata,gorcliva bolka na ljubovta.A

bez da go pocuvstvuvas toa ne mozes da postois.Bez toa si samo

iluzija,oti site znaat deka sovrsen covek nema.I hrabri se onie koi

priznavaat deka ne se sovrseni i koi gi priznavaat svoite mani.A

ti,ti...nikogas ne si priznal nedostatoci,go baras sovrsenstvoto.Srceto

tvoe uporno istrazuva i patuva,no dali si se zaprasal zosto tolku mnogu

srca skrsilo tvoeto a sepak toa ostanalo zdravo?Toa e,mil moj bidejki

nikogas ne si ja navednal glavata da se obides da bides obicen covek

sto znae da saka i sto znae da priznae bolka.Sekogas si polzel samo po

nesto sovrseno,bidejki navistina ne uspeav da ja otkrijam tvojata slaba

tocka,ne najdov mana.No toa e mojata sila.Znaj,nema da placam,nema da

se kaam sto ziveam,iako te sakam poveke od zivotot,ke ja krenam

glavata,ke najdam nesto drugo da go leci moeto srce i ke prodolzam.Ke

se vrtam nazad, i toa mnogu,ke te sakam i natamu.Srceto vo treska za

tebe samo ke mi govori,znam za toa.No,site ucime od svoite greski,i jas

ucam,a ti ako ne si zgresil nisto,togas sto imas nauceno i sto ke

naucis vo zivotot?Tokmu ova te pravi nerealen,i objasnuva zosto dusata

moja po tebe placi.Ke te gledam cesto,ke gi progoltuvam togas solzite,a

tebe ke ti se nasmevnuvam.A ti, nema da znaes deka srceto te

povikuva,bidejki tvoeto sovrsenstvo e ona sto go plasi i sto ke ja

stavi rakata na srceto za da ne mozes da slusas kako kazuva deka te

saka.E samo tvoeto sovrsenstvo ke bide toa sto nema da ti dozvoli da

znaes deka za tebe treperam,za tebe sonuvam,za tebe disam...Nikogas

nema da doznaes deka te sakam,bidejki vo lazlivata nok,dodeka srceto

moe na tebe mislese,nekoj podmolno se prikrade niz otvoreniot prozorec

preku koj ocekuvav tvojot baknez da stigne.Nekoj, ne znam zosto,go

ukrade moeto srce.A podocna go dodade na kupot skrseni srca i go

obeleza so nesigurnost do krajot na negovoto bienje.Go prokolna na

propast i kletva frli:toa nikogas poveke da ne prifati necij pogled

vljuben,da ne prifati ljubov vistinska iskrena,cista.Go prokolna da

bide napusteno,tvojot lik,tvoeto ime go vreza i rece : -toa sto e

vnatre nikogas da ne izblede,a se drugo samo minliva opsesija da

bide.Toa bese ti.Ti vleze vo nokta i go napravi ova.Me osudi da te

sakam,a edinstvenata zelba ne mi ja ispolna.

Sedev so casovi,so noki na prozorecot.Se molev,samo edno barav,da me

sakas i ke imav se.No,molitvata ne mi bese islusana.Ti me izigra.Moeto

naivno srce go zede, a so bolka i licemerie mi vozvrati.No,i pokraj

toa,ogan vo dusata za tebe prodolzuva da plamti,moeto srce vecno ke te

pamti.

Samo ne mi e jasno,zosto sakase da me osvois,zosto me natera da te

sakam, koga znaese deka mojata molitva nema da se ispolni?Ja

znaese,mojata molitva edna e : Te molam sakaj me oti ne znam dali ke

preziveam bez tebe.Ti si moeto zlato,mojot son,mojata realnost,ti si

pricinata poradi koja se smeam,poradi koja placam,ti si mojata

sloboda,a tvoj rob sum,ti si mojata sreka,ti mi si se,i ne znam dali

nekogas ke sfatis,ne znam dali nekogas ke imam tolku sila da zastanam i

dodeka me miluva tvojot pogled da izgovoram:Te sakam,ti si mojot zivot

i vecno toa ke bides.

(Posveteno na deteto so go sakam najmnogu...pojke od mojot zivot.